Kako se bo financirala dolgotrajna oskrba?

Kot smo pred tedni poročali na N1, so mesečni izdatki za dolgotrajno oskrbo v instituciji presegli finančni načrt za kar 40 odstotkov oziroma 12,2 milijona evrov. Po trenutnih projekcijah bi lahko do konca leta načrt presegli za 120 milijonov evrov. V ZZZS zato z aprilom pričakujejo znižanje pavšalnih cen v domovih za starejše.

Dvomijo o ustreznosti pavšalov ter prevedb

V zavodu namreč menijo, da so razlog za tako velik razkorak med načrtovano in dejansko porabo previsoki pavšali, ki jih plačujejo domovom za starejše, ki od decembra 2025 izvajajo dolgotrajno oskrbo v instituciji. Dvomijo pa tudi o ustreznosti prevedbe uporabnikov iz sistema socialnega varstva v novi sistem dolgotrajne oskrbe.

Medtem ko je ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) pri pripravi finančnega načrta predvidelo, da bo v najvišji kategoriji oskrbe (četrto in peto) uvrščenih 32 odstotkov uporabnikov domov za starejše, je po dejanski prevedbi v te kategorije uvrščenih skoraj dvakrat več ljudi – 62,8 odstotka oskrbovancev, so pred tedni opozorili v ZZZS.

Upravni odbor ZZZS je zato konec februarja ministrstvo pozval, naj pripravi celovito analizo razvrščanja upravičencev po kategorijah oskrbe pri izvajalcih institucionalnega varstva. Pozvali so tudi k pripravi akcijskega načrta ukrepov za sanacijo stanja, vključno z revizijo izvedenih prevedb oskrbovancev v sistem dolgotrajne oskrbe in ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Kako odgovarjajo na ministrstvu

Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi minister Simon Maljevac, so prejšnji teden pojasnili, da so pavšalne cene začasne. Po izteku prehodnega obdobja konec septembra se bo namreč začela oskrba obračunavati po storitvah.

Kot so še pojasnili na MSP, so bile pavšalne cene določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter Skupnostjo socialnih zavodov. Na finančno odstopanje pa da so vplivali tudi povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev ter vključitev dodatnih izplačil.

Maljevac: Projekcije so izhodišče, realna slika pa se pokaže šele v praksi

Maljevac je pred današnjo sejo dejal, da omenjene številke odražajo prehod iz "starega, nepreglednega sistema v nov, enoten model financiranja in pravic".

Po njegovih besedah je Slovenija vstopila v prehodno obdobje ene največjih socialnih reform v državi, kjer je pričakovano, da se bodo začetne projekcije prilagajale realnim podatkom s terena. “Dejstvo je, da se struktura in število uporabnikov razlikujeta od prvotnih ocen. To je normalen del uvajanja vsakega novega sistema. Projekcije so izhodišče, realna slika pa se pokaže šele v praksi,” je dejal. 

Ob tem je izpostavil tudi, da aktualni podatki kažejo na večje zanimanje za vključitev v sistem, kot je bilo sprva predvideno. "Pozitivno je, da imamo danes več ljudi, ki želijo biti del javnega sistema dolgotrajne oskrbe. To je jasen pokazatelj zaupanja ljudi v sistem, ki jim prvič zagotavlja varnost in pravice," je dodal.

Dodajmo, da prevladujoči delež dolgotrajne oskrbe v instituciji trenutno predstavljajo stanovalci, ki so v domovih za starejše prebivali že prej in so bili zgolj prevedeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Novih sprejemov po sistemu dolgotrajne oskrbe je zaenkrat zelo malo, kažejo podatki ZZZS.

Minister je še zagotovil, da ne načrtujejo podražitev, da se ne ukinjajo nobene pravice in da cena storitev za uporabnike ostaja enaka.

"Naš cilj je jasen: zagotoviti dostopno oskrbo za vse in hkrati dolgoročno vzdržnost sistema. Zato bomo modele financiranja in cene prilagajali na podlagi dejanskega stanja," je dejal.

"Ogromen preskok"

Predsednik upravnega odbora ZZZS Miro Smrekar je za Radio Slovenija danes opozoril, da je po njihovi oceni kar tretjina domov spremenila strukturo po zahtevnosti obravnave. "Posamezniki iz manj zahtevnih obravnav ali pa potrebe pomoči so prestavljeni v višje kategorije, ki so seveda tudi višje finančno vrednotene. In tukaj je bil res ogromen preskok, če je bilo prej v 4., 5. kategoriji približno 25 odstotkov varovancev, jih je zdaj že 60 odstotkov," je dejal Smrekar.

Od kod je navajal te podatke, ni jasno. Kot smo že poročali, namreč iz poročila Skupnosti socialnih zavodov za leto 2024 izhaja, da je bilo tudi v sistemu socialnega varstva v dveh najvišjih kategorijah oskrbe več kot 60 odstotkov uporabnikov domov.

"Napačni in neutemeljeni" očitki

V Skupnosti so očitke ZZZS o neupravičenem razvrščanju uporabnikov v višje kategorije danes zavrnili kot "napačne in neutemeljene". "Podatki jasno kažejo, da je bilo že v prejšnjem sistemu junija 2025 v najvišje kategorije (III.a in III.b ter IV.) uvrščenih približno 60,9 odstotka stanovalcev. Po prevedbi je bil v januarju delež stanovalcev v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe le malenkost višji, približno 61,8 odstotka, kar pa je tudi v skladu z dolgoročnimi trendi, saj se zdravstveno stanje stanovalcev s časom slabša," je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Pojasnili so, da so bile prevedbe stanovalcev domov opravljene v skladu s tabelo, ki je del zakona o dolgotrajni oskrbi.

V preteklosti cena bivanja zaradi političnih razlogov postavljena prenizko

V Skupnosti so poudarili tudi, da nasprotujejo predlogu ZZZS, da se s 1. aprilom zniža višina mesečnega pavšala, ki se domovom plačuje za opravljene storitve, saj pravijo, da je ta "prekinil dolgoletno sistematično podfinanciranje dejavnosti skrbi za starejše".

"Izvajalci dolgotrajne oskrbe namreč ocenjujejo, da sedaj določena višina pavšala pokriva dejanske stroške, ki nastajajo pri izvajanju storitev. V preteklosti večino časa ni bilo tako, saj je bila cena bivanja v domu za starejše zaradi političnih razlogov postavljena prenizko ter ni omogočala vzdržnega poslovanja in kadrovskega razvoja, vključno z vzdrževanjem in obnovo objektov, zaposlovanjem v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi in razvojem dejavnosti kot celote," so še zapisali.